-
1 prepričati
убедить (убеждать)prepričan sem, da je to res - я убеждён, что ото верноbodite prepričani - будьте уверены! -
2 rest
I 1. [rest] noun1) (a (usually short) period of not working etc after, or between periods of, effort; (a period of) freedom from worries etc: Digging the garden is hard work - let's stop for a rest; Let's have/take a rest; I need a rest from all these problems - I'm going to take a week's holiday.) počitek2) (sleep: He needs a good night's rest.) spanje3) (something which holds or supports: a book-rest; a headrest on a car seat.) opora, naslon4) (a state of not moving: The machine is at rest.) mirovanje2. verb1) (to (allow to) stop working etc in order to get new strength or energy: We've been walking for four hours - let's stop and rest; Stop reading for a minute and rest your eyes; Let's rest our legs.) odpočiti se2) (to sleep; to lie or sit quietly in order to get new strength or energy, or because one is tired: Mother is resting at the moment.) počivati3) (to (make or allow to) lean, lie, sit, remain etc on or against something: Her head rested on his shoulder; He rested his hand on her arm; Her gaze rested on the jewels.) počivati4) (to relax, be calm etc: I will never rest until I know the murderer has been caught.) oddahniti si5) (to (allow to) depend on: Our hopes now rest on him, since all else has failed.) opreti (se)6) ((with with) (of a duty etc) to belong to: The choice rests with you.) biti odvisen (od)•- restful- restfully
- restfulness
- restless
- restlessly
- restlessness
- rest-room
- at rest
- come to rest
- lay to rest
- let the matter rest
- rest assured
- set someone's mind at rest II [rest]- the rest* * *I [rest]noun(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče; technical opora, opornik, podpornik; music pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena močwithout rest — brez miru, brez odloga, nemudomaat rest — miren, nepremičen, mrtevrest room — soba za počivanje, dnevna soba; American toaletarest period sport odmor v igriday of rest — dan počitka, praznikto be at rest — mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjento come to rest — priti do miru, pomiriti seto go (to retire) to rest — iti k počitku, iti spatto lay to rest — položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopatito set s.o.'s mind at rest — pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti kogato set a question at rest — odločiti, rešiti vprašanjeto take one's rest — počivati, iti k počitkuII [rest]intransitive verbmirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na), opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v); transitive verb pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na); upreti (pogled) na, vto rest oneself — odpočiti se, oddahniti sirest his soul! — mir, pokoj njegovi duši!to rest on (upon) one's oars — nehati veslati, figuratively počivati po napornem deluto rest on one's laurels figuratively počivati na svojih lovorikahare you rested? — si se odpočil?it rests with you to propose terms — vam je prepuščeno, da predlagate pogojethe burden rests upon him — breme odgovornosti leži, počiva na njemlet him rest in peace! — naj (on) v miru počiva!we stopped to rest the horses — ustavili smo se, da bi dali počitka konjemIII [rest]nounostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England); commerce zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek; tennis niz (dolga zaporednost) žogfor the rest — v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicerIV [rest]intransitive verbostati, preostati, biti preostanek (of česa)rest assured that I will do my best — bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji močito rest with — biti v rokah, biti odvisen odit rests with you to decide — vi odločite; vaša stvar je, da odločiteV [rest]nounhistory kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika -
3 secure
[si'kjuə] 1. adjective1) ((often with against or from) safe; free from danger, loss etc: Is your house secure against burglary?; He went on holiday, secure in the knowledge that he had done well in the exam.) varen2) (firm, fastened, or fixed: Is that door secure?) čvrst3) (definite; not likely to be lost: She has had a secure offer of a job; He has a secure job.) zanesljiv2. verb1) ((with against or from (something bad)) to guarantee or make safe: Keep your jewellery in the bank to secure it against theft.) zavarovati2) (to fasten or make firm: He secured the boat with a rope.) pritrditi•- securely- security
- security risk* * *I [sikjúə]adjectivevaren, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem ( against proti); archaic ne sluteč, slepo zaupljiva secure existence — varen, brezskrben obstojto make s.th. secure — konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kajII [sikjúə]transitive verb(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno ( against proti, pred); military utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)to secure the door — čvrsto zapreti, zakleniti vratato secure a majority — dobiti, zagotoviti si večinoto secure o.s. against loss — zavarovati se pred izguboto secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. — (za)jamčiti komu kajto secure places — zagotoviti si prostore, sedeže, mestato secure valuables — spraviti na varno dragocenosti; intransitive verb biti varen ( against pred); priskrbeti si zaščito ( against pred)
См. также в других словарях:
prepríčati — am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúb — a o stil. ó prid., ljúbši (ȗ ū) 1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika